OFICIÁLNÍ WEB VLADIMÍRA MERTY

Texty písní

Růže z Jericha
Jerihonska roža

 

Do slovinštiny převedl Peter Kuhar

V starem judovskem mestu
zvonovi zvenijo v tišino
na križevem potu je stala
mlada prodajalka rože jerihonske.
Praga je sveto mesto -
Golem ji dal je svitek z magično besedo, svoj šem,
predsednik je naredil gesto -
in zdaj ima vsak svoj Jeruzalem.

Izredna nočna poročila
kličejo tistega, ki ga to zadeva.
Češki državljani zdravi so,
na ulicah pa jih zapirajo.
Mlada napovedovalka v mini krilu, hladna kakor led,
na steni za njo visi Havel, iz radija zveni dixieland

Diplomati drgnejo parkete,
o delu licitirajo politiki,
iz zemlje štrlijo rakete,
v madracih pa škripajo fedri.

Z oblakov kuka Mojzes in njegov kabinet,
dam vam zakon - parlament pa ga zavrne,
nočete imeti Desetih zapovedi, dovolj vam je Nekaj besed

Katera stranka je prava, tista, ki zajamči omejene
človekove pravice in sedem tisoč na roko;
le dobro pazimo, kdo nam jih spet jemlje -
bogataši iz Državljanskega foruma, divja privatizacija, predsednik.

Konji, ki so ušli z vajeti - rakete na Tel Aviv,
ves svet tekmuje - kdo dal bo več in prej.
Na zidovih napisi z apnom,
nas se to ne tiče,
hočemo smrt delu, smrt federaciji - to je židovska politika.

Pogodbe se prekršijo tajno,
vojna gre naprej,
izvažamo orožje,
"apdejtamo" arzenal.

Naprej, tovariši, leva - le naprej, niti koraka nazaj.
Tanki so hrumeli lani, speljali bodo tudi prihodnje leto.
Ulice tonejo v krvi
kakor krap v vinu,
duhovni na božjih službah v Martinu
pa pridigajo - saj nismo mi začeli prvi.

Gorí Jicakova kramarija, knjige in rajhstag.
Kuvajt danes. Jutri Jeruzalem. Gorí Jeruzalem …

Vojak se poslavlja od žene,
ve, da Bog odpušča,
pivo s češko peno velja v puščavi za trdno valuto,
Bog pa od daleč gleda - kaj s tem mislimo,
kakšna je beseda o besedi, kaj z njo ménimo.

Eni govorijo o miru - drugi si bašejo provizijo v torbo,
v daljavi gori Bejrut, za nami se kadi z Damaska,
vojaška trobenta vesti tesnobno zveni tja v tišino,
na oknu v pisarni dehti roža jerihonska.

Čistilna pasta ti ne opere duše, orožje smrdi po vazelinu,
dogôvori se razveljavijo, kompasi pokažejo na sever.

Sol v rani pekli kot Golemov svitek, kot šem,
krvava stigma v daljavi - gori Jeruzalem.
Čemu pisati (deklaracije) in se sklicevati na novih dva tisoč besed?
Deset zapovedi prepoveduje ubijanje,
tanki stojijo v vrstah na postaji v Martinu,
poslanci v državnem parlamentu
pa o krivdi in nedolžnosti čvekajo pri vinu.

Na oknih pisarne cvetejo rože jerihonske,
blazna dežela, kjer blazneš v tišino prepeva,
telefon nenehno zvoni, božja roka pa še zmeraj okleva,
včeraj je izginil Jeriho, danes Berlin, jutri Praga.

Ko z govorom konča predsednik, predvajajo Voskovca in Wericha,
rešilec v daljavi pobliskava,
sirene hlipajoče vijejo v tišino,
v vazi pa krvavo cvete roža jerihonska.

Nebo pada z vrha na tvoj goli hrbet,
apokaliptični jezdeci - intifada.
Kje je moja domovina? Prva novica ali zadnja -
danes gori Jeruzalem, jutri Praga.

---